Nekoc na nebu Nekoč na nebu sem sijalv blaenih viavahin ti, s svojim ognjemarela si ob meni.Vsak pogled tvoj - plamenje zanetil v meni,vsak tvoj dih - nektar,ki vpijal sem gav temni noči, ko druge zvezde,le medlo so migljale.Ko v omami kroil sem krog tebe,bila si moje edino soncein kljub temu, da tudi sam bil sem zvezda,moj sij obračal sem le k tebi.Tako vsako noč sva stapljala se v enoin ko svetli dan pregnal je najin sij,sem v snu opijal se s spomini,ter pozabljal, da tvoj zvezdni loknekoč ponese te od mene proč.Zdaj samotno svetim siin moj plamen je svetilnik,